U zemlji medvjeda / V deželi medvedov / In the land of bears

Objavljeno: 06.03.2014

V DEŽELI MEDVEDOV, 72', 2012
Sodelujejo: Aigul Hakimova, Armin Salihović, Esad Kapić
Prevod: Anita Tolić, Lidija Radojević, Miklavž Komelj
Zvok: Miha Ciglar
Montaža: Nika Autor


http://www.autor.si/medvedi.html

»Kaj je delovni dan?« Kolikšen je čas, v katerem sme kapital trošiti delovno silo, katere dnevno vrednost plača? Do katere meje preko tistega delovnega časa, ki je potreben za reprodukcijo same delovne sile, se sme podaljšati delovni dan? Kakor smo videli, odgovarja na ta vprašanja kapital: delovni dan šteje dnevno celih 24 ur, razen nekaj malo ur za počitek, brez katerih bi bila delovna sila absolutno nesposobna, da bi se ponovno lotila dela. Samo po sebi umljivo je predvsem, da delavec vse svoje žive dni ni nič drugega ko delovna sila in da je zato ves njegov razpoložljivi čas po naravi in zakonih delovni čas, da pripada torej samo povečevanju kapitala. Čas za telesni in duhovni razvoj, za izvrševanje družbenih funkcij, za družabnost, za svobodno dejavnost telesnih in umstvenih sil, celo za nedeljski počitek -- bodisi tudi v deželi pobožnih praznovalcev sobote -- same norčije! Toda v svoji brezmejni, slepi sli, v svoji volkodlaški lakoti po presežnem delu, drevi kapital ne le preko moralnih, temveč tudi preko čisto fizičnih skrajnih mejá delovnega dneva. Uzurpira čas za rast, za razvoj in zdravje telesa. Nasilno jemlje čas za konsumiranje svežega zraka in sončnih žarkov.
(Karl Marx, Kapital, 1.knjiga, 8. poglavje Delovni dan, str. 298)

 

----------------------------------------------------------------------------

 

more info: http://www.autor.si/bears.html

IN THE LAND OF BEARS / film/ 72' / 2012
In colaboration with: Aigul Hakimova, Armin Salihović, Esad Kapić
Translation: Anita Tolić, Lidija Radojević, Miklavž Komelj
Sound: Miha Ciglar

Editing: Nika Autor

"What is a working-day? What is the length of time during which capital may consume the labour-power whose daily value it buys? How far may the working-day be extended beyond the working-time necessary for the reproduction of labour-power itself?" It has been seen that to these questions capital replies: the working-day contains the full 24 hours, with the deduction of the few hours of repose without which labour-power absolutely refuses its services again. Hence it is self-evident that the labourer is nothing else, his whole life through, than labour-power, that therefore all his disposable time is by nature and law labour-time, to be devoted to the self-expansion of capital. Time for education, for intellectual development, for the fulfilling of social functions and for social intercourse, for the free-play of his bodily and mental activity, even the rest time of Sunday (and that in a country of Sabbatarians!) — moonshine! But in its blind unrestrainable passion, its were-wolf hunger for surplus-labour, capital oversteps not only the moral, but even the merely physical maximum bounds of the working-day. It usurps the time for growth, development, and healthy maintenance of the body. It steals the time required for the consumption of fresh air and sunlight. [375]
(Karl Marx, Capital ,Volume 1, Chapter 10: The Working Day, p. 375)